- Izdelek
- Rešitve
Po vlogi
Oglejte si druge vloge
Po cilju
Pokaži več primerov uporabe
- Predloge
- Viri
Navdihnite se
- Zakaj spletne ankete
- Študije primerov
- Primeri uporabe
- Pričevanja
- Blog
- Cenik
- Kontaktirajte prodajo
- Jeziki
Vprašalnik, anketa, glasovanje, pogostost in drugi izrazi preprosto...
Ustvari anketo brezplačno
Z anketo mislimo eno ali nekaj vprašanj na izbrano temo, ki jih lahko najdemo npr. v revijah, na spletnih straneh, osebno na ulici ali v nakupovalnem središču. Ljudje z več prostega časa se pogosteje udeležujejo te vrste anket kot drugi (kot so starejši, študenti, ženske na porodniškem dopustu ali starši na starševskem dopustu), to se imenuje samoselekcija in pridobljeni vzorec ni reprezentativen. Zato je anketa priročen način za stik s specifično ciljno publiko (stranke, partnerji, zaposleni itd.) ali za krepitev odnosa s to publiko, ni pa orodje za pridobivanje podatkov za strateško odločanje.
To je proces, v katerem ugotovimo moč odnosa med dvema številskima spremenljivkama. Z uporabo korelacijskega koeficienta določimo moč linearnega odnosa med parom spremenljivk, z uporabo korelacijskega razmerja pa določimo moč nelinearnega odnosa med njima.
Oseba, ki sodeluje v anketi, raziskavi ali vprašalniku.
Vprašanja enakega ali podobnega značaja in z enakimi odgovori se lahko povežejo v sklop vprašanj. Anketiranec dobi občutek, da se je število vprašanj zmanjšalo, in odgovarjanje na ta vprašanja postane zanj/janjo bolj jasno in hitrejše. Po drugi strani pa se jasnost sklopa zmanjša z združevanjem velikega števila vprašanj.
CAPI (računalniško podprto osebno anketiranje) je tehnika spraševanja, pri kateri anketar osebno sprašuje anketiranca in zabeleži pridobljene odgovore v elektronski vprašalnik, prikazan na prenosni večpredstavnostni napravi (tablica, prenosnik, pametni telefon).
CATI (računalniško podprto telefonsko anketiranje) je tehnika spraševanja, pri kateri anketar sprašuje respondenta po telefonu in zabeleži pridobljene odgovore v elektronski vprašalnik.
CAWI (računalniško podprto spletno anketiranje) je tehnika spraševanja z uporabo dostopa do interneta, ko anketiranec izpolni elektronski vprašalnik. Anketiranec lahko obrazec prejme po e-pošti ali ga najde na spletni strani. Ta tehnika spraševanja ni tako draga in časovno zahtevna kot CAPI in CATI. Vendar pa je treba upoštevati nekaj točk, ko se uporablja ta tehnika, kot so:
Določajo, kaj je treba odkriti, če naj pridobljeni podatki prinesejo informacije, pomembne za rešitev raziskovalnega problema. Pri oblikovanju ciljev in namenov je njihovo število zelo pomembno. Če je nizko, lahko pomembne možnosti izpustimo, če je visoko, se lahko potreba po denarju in času nepotrebno poveča.
Skupina ljudi (stranke, potencialne stranke, partnerji itd.), ki jih želimo nagovoriti s komunikacijsko kampanjo. Potrebno je poznati npr. njeno velikost, značilnosti (demografska, geografska, psihografska ali socioekonomska merila) ali odnos do raziskovane teme.
Preiskava, kateri so podvržene vse enote statistične populacije, kar je časovno in finančno potratno, pogosto nemogoče.
Eksperiment je raziskovalna metoda, ki pridobiva podatke iz situacij, posebej zasnovanih za ta namen. Opazovalec nato zabeleži spremembe v vedenju in odnose do izvirnih nastavitev. Eksperimente je mogoče izvajati bodisi v umetno ustvarjenem okolju (laboratorijski eksperimenti) bodisi v naravnem okolju (terenski eksperimenti).
Fokusna skupina je tehnika spraševanja v kvalitativnih raziskavah. Anketiranci razpravljajo o izbrani temi v skupini, ki običajno šteje od šest do deset članov, in komunicirajo v prisotnosti usposobljenega moderatorja. Rezultati so zapisani ali posneti z uporabo multimedijskih naprav (avdio, video) in nadalje raziskani.
Hipoteza je trditev o stanju izbrane spremenljivke ali spremenljivk in odnosih med njimi. Ta trditev še ni potrjena. Trditev je bodisi potrjena bodisi ovržena z analizo podatkov. Na podlagi formulacije prepoznamo dva tipa hipotez:
Informacije so sporočilo, ki ga dobimo z organiziranjem in obdelavo podatkov. Pomagajo nam spoznati predmete zanimanja, okolja ali odnose med njimi. Lahko jih gledamo z različnih vidikov, kot so:
Koeficient korelacije se uporablja za določanje moči linearne povezave med dvema številskima spremenljivkama. Lahko ima vrednosti od -1 do 1.
To je proces določanja kategorij, ki jih lahko posamezne spremenljivke prevzamejo in s katerimi se bo nadalje delalo v raziskavi. Lahko ustvarimo kategorijo v obliki intervalov za starost anketirancev ali druge kvantitativne parametre (višina, teža itd.) – združimo več različic spremenljivke v eno kategorijo – ali pa, nasprotno, ustvarimo ločeno kategorijo za vsako različico spremenljivke. Na podlagi podrobne kategorizacije je mogoče kategorizirati podatke prve stopnje, podatke druge stopnje in podatke višjih stopenj. Kategorije morajo biti medsebojno izključujoče, tako da je mogoče vsak odgovor anketiranca vedno vključiti le v eno kategorijo. Njihovo število naj temelji na tem, kaj je treba ugotoviti in katere dodatne analize bodo izvedene s pridobljenimi podatki.
Z kontingenčnim koeficientom ugotovimo moč povezanosti med dvema kvalitativnima spremenljivkama. Obstajata dva kontingenčna koeficienta – Cramérjev in Pearsonov.
Korelacija izraža odvisnost med številskimi spremenljivkami. Glede na vrsto odnosa med spremenljivkami izračunamo moč korelacije bodisi z uporabo korelacijskega koeficienta (za linearno odvisnost) bodisi z uporabo korelacijskega razmerja (za nelinearno odvisnost).
To je postopek, ko je vsako vprašanje in njegove kategorije dodeljena koda (običajno številčna). To olajša in pospeši obdelavo podatkov z uporabo računalniške tehnologije. Koda je lahko vnaprej dodeljena zaprtim vprašanjem. V primeru odprtih vprašanj je potrebno najprej preučiti odgovore, ustvariti medsebojno izključujoče kategorije glede na njihovo vsebino in nato dodeliti kode tem kategorijam.
Gre za vrsto primarnih raziskav, ki iščejo odgovore na vprašanje: Zakaj? Poskuša identificirati notranje procese respondentov ter vzroke in motive njihovega vedenja, ki se odvijajo v zavesti in podzavesti. Kvalitativne raziskave prinašajo globok vpogled v preučevano problematiko in za vrednotenje pridobljenih podatkov je običajno potrebna udeležba psihologa. Posploševanje podatkov na definirano populacijo je nemogoče ali zelo težko. Osnovne metode kvalitativnih raziskav vključujejo poglobljene individualne intervjuje in fokusne skupine.
To so pomembne vrednosti, ki razdelijo nabor podatkov, urejen v naraščajočem vrstnem redu, na dele z enako frekvenčno porazdelitvijo. Glede na to, na koliko delov kvantili razdelijo nabor podatkov, govorimo o npr.:
Gre za vrsto primarnih raziskav, ki iščejo odgovore predvsem na vprašanje: Koliko? Da bi pridobili reprezentativen in večji vzorec za statistično obdelavo, je v kvantitativnih raziskavah veliko anketirancev nagovorjenih na standardiziran način. Glavne metode kvantitativnih raziskav vključujejo anketiranje, opazovanje in eksperiment.
Primerjava kombinacij dveh izbranih vrednosti in njihovih različic ter iskanje podobnosti in razlik med njimi (npr. zadovoljstvo žensk s proizvodom, nezadovoljstvo žensk s proizvodom, zadovoljstvo moških s proizvodom, nezadovoljstvo moških s proizvodom). Za več informacij o postopku glejte kategorizacijo.
Preiskava pogostosti posameznih vrednosti in njihovih spremenljivk (npr. število žensk in moških, ki so izpolnili vprašalnik). Za več informacij o postopku glejte kategorizacijo.
Primerjava kombinacij večjega števila vrednosti in njihovih spremenljivk ter iskanje razlik in odnosov med njimi (razlika v zadovoljstvu z izdelkom pri moških s srednješolsko izobrazbo). Za več informacij o postopku glejte kategorizacijo.
Razmerje med številskimi spremenljivkami, ki je neposredno in ga je zato mogoče grafično prikazati z osjo.
Mediana se imenuje tudi 2-kvantil. Je število, ki razdeli nabor podatkov, urejen v naraščajočem vrstnem redu, na dva dela z enako frekvenčno porazdelitvijo. V primeru lihega števila vrednosti je mediana število na sredini vrednosti. V primeru sodega števila vrednosti je mediana aritmetična sredina dveh srednjih vrednosti.
To so metode, s katerimi se zbirajo podatki o preiskanih problemih. Glede na vrsto raziskav se uporablja več metod zbiranja podatkov: Anketiranje, opazovanje in eksperiment so najpogostejše metode zbiranja podatkov v primeru primarnih raziskav. Poglobljeni individualni intervjuji in fokusne skupine pa so najpogostejše metode v primeru sekundarnih raziskav.
Modus ali tipična ali modalna vrednost je vrednost v naboru podatkov z največjim številom pojavitev, tj. z najvišjo frekvenco. Modus je mogoče določiti tako za številske kot tudi za besedne spremenljivke.
Razmerje med številskimi spremenljivkami, ki je posredno in ga je zato mogoče grafično prikazati z drugo krivuljo kot osjo.
Vrsta raziskave, pri kateri se preučujejo le izbrane enote statistične populacije. Rezultati so zato uporabni le za izbrano enoto in jih je treba podvreči metodam statistične posplošitve, kot so ocenjevanje ali testiranje hipotez, da bi bili uporabni za celotno statistično populacijo.
Skupina anketirancev je izbrana iz statistične populacije naključno. Verjetnostna stopnja je bodisi podobna za vse enote ali pa se razlikuje za različne enote. Možno je prepoznati izbiro:
Postopek izbire anketirancev iz statistične populacije, ki temelji na presoji anketarja in njegovem poznavanju statistične populacije, ne pa na naključju. Naslednje tehnike spadajo v to kategorijo vzorčenja:
Trditev, ki odraža mnenje, stališče, motive, znanje ali izkušnje anketiranca v zvezi z vprašanjem.
Raziskava, pri kateri je sodelovalo več različnih naročnikov in si delilo stroške. Vsaka stranka nato prejme rezultate, povezane z njenimi vprašanji.
Kvantitativna raziskovalna metoda, pri kateri ni neposrednega stika med opazovalcem in opazovano osebo, in med katero opazovalec beleži reakcije in vedenje opazovane osebe.
Odnos med spremenljivkami, ko spremembe ene spremenljivke vplivajo na drugo spremenljivko. Odvisnost lahko preiskujemo z uporabo korelacijskega količnika in korelacijskega koeficienta pri številskih spremenljivkah ter kontingenčnega koeficienta pri besednih spremenljivkah.
Postopek prilagajanja podatkov za namen njihove analize, ki zajema revizijo podatkov (pregled popolnosti in logične pravilnosti), kategorizacijo in kodiranje.
Frekvenca obvešča o številu pojavitev posameznih spremenljivk in njihovih različic v naboru podatkov, na primer o: Koliko anketirancev odgovori na določeno vprašanje. Koliko anketirancev izbere alternativne odgovore. Poznamo tri vrste frekvence:
To je terensko raziskovanje, znotraj katerega se zahtevane informacije pridobijo neposredno od anketirancev – še niso bile zbrane za druge raziskovalne namene.
Podatki so vrednosti, ki zagotavljajo informacije o zahtevanih pojavih, entitetah ali odnosih med njimi. Lahko jih obravnavamo glede na vire, iz katerih izvirajo (primarni in sekundarni podatki), ali na podlagi obsega njihove obdelave (agregirani in razčlenjeni podatki).
Priporočila so predlogi korakov, ki naj bi pomagali rešiti ali zmanjšati raziskovalni problem. Ne smejo temeljiti le na analizi podatkov in zaključkih tega dela, temveč tudi na opredeljenih raziskovalnih ciljih.
Skupina izbranih predstavnikov, ki je večkrat zaslišana v povezavi s podobnim ali istim problemom. Podatke je ceneje pridobiti, in mogoče je spremljati razvoj raziskovanega problema skozi čas.
Podatki, ki prej niso bili raziskani in so zato pridobljeni od enot ciljne skupine z mislijo na specifično raziskavo. Nasprotje primarnih podatkov so sekundarni podatki.
Preverjanje procesa, metode in orodij zbiranja podatkov, izvedeno na majhnem številu anketirancev pred začetkom raziskovalnega projekta. Običajno se testirajo vprašalnik, njegova zahtevnost, logika in oblikovanje vprašanj.
Dejstvo, da so podatki pridobljeni med raziskavo pomembni za rešitev problema.
Najpogostejša metoda pridobivanja podatkov v kvalitativnih raziskavah, ko izkušen anketar s psihološko ali sociološko izobrazbo govori bodisi z enim (poglobljeni individualni intervju) bodisi z več anketiranci. Pogovor se uporablja tudi v kvantitativnih raziskavah, kjer sodeluje večje število anketirancev in zahteve za anketarja niso tako visoke.
Pridobivanje podatkov od posameznikov, gospodinjstev ali drugih enot, ki so lahko:
Ko se lestvica ocenjevanja uporablja za beleženje mnenja, stališča ali vedenja z izbiro položaja v pripravljenem intervalu. Za jasnost je lahko lestvica dopolnjena s številkami, besedami ali grafiko.
Metoda statistične posplošitve, ki omogoča preverjanje verodostojnosti predpostavk glede primarnih podatkov z uporabo rezultatov raziskave izbrane enote.
To je tehnika spraševanja v kvalitativnih raziskavah, ko anketar govori le z enim anketirancem iz oči v oči in poskuša razkriti, kaj se dogaja v anketirančevem umu. Globinski individualni intervju naj bi trajal največ 60 minut, saj nato pozornost anketiranca popusti. Ta tehnika je časovno in finančno zahtevna, vendar omogoča globok vpogled v preučevane zadeve.
Podatki, ki niso bili statistično obdelani in so na voljo v obliki, v kateri so bili pridobljeni. Nasprotje razčlenjenih podatkov so združeni podatki.
Dokument, ki vsebuje vse informacije o načrtovanem raziskovanju, kot so raziskovana težava, cilji raziskave, potrebne informacije in njihova struktura, ciljna skupina, način njenega izbora, tehnike in metode zbiranja podatkov, datumi raziskave, obdelava podatkov in datumi za končno predstavitev podatkov.
Statistična konstanta, ki se uporablja za merjenje variabilnosti numeričnih spremenljivk ali razpona vrednosti raziskovane spremenljivke okoli njene srednje vrednosti.
Enkratna dejavnost, ki se uporablja za pridobitev trenutnih informacij o trgu na podlagi izbrane raziskovalne metode. Za analizo teh vrst pridobljenih podatkov se uporabljajo le enostavne statistične metode.
Problem običajno marketinškega značaja (izguba strank, nizki prihodki itd.), za katerega je treba pridobiti podatke.
Naključna enota raziskave (starost, spol, izobrazba, zadovoljstvo itd.), ki lahko pridobi različne vrednosti.
Je orodje za raziskovalno metodo spraševanja, oblika vprašanj na izbrano temo. Anketiranca lahko prosimo, da na ta vprašanja odgovori posredno prek anketarja CAPI, CATI ali posredno brez posredovanja anketarja prek interneta (CAWI).
Nereprezentativna tehnika za izbiro anketirancev, ko se anketiranec sam odloči za sodelovanje v anketi, vprašalniku ali raziskavi.
Podatki, pridobljeni predvsem za različne raziskovalne namene. Nasprotje sekundarnih podatkov so primarni podatki.
Pri sekundarnih raziskavah raziskovalci delajo s podatki, ki so bili pridobljeni za druge raziskovalne namene. Podatki so lahko na voljo v agregirani obliki (agregirani podatki) ali v razčlenjeni obliki (razčlenjeni podatki).
Obdelava podatkov z uporabo statističnih metod.
Značilnost splošne vrednosti preiskovanega primera, ki omogoča primerjavo primera med dvema ali več nabori. Vključuje tudi modus, mediano ali premer.
Vse enote (prebivalstvo, gospodinjstva itd.), kjer je mogoče najti atribute, pomembne za rešitev raziskovalnega problema.
Težava, ki je običajno povezana z vprašanji trga (marketinga) (izguba strank, nizki prihodki), za rešitev katere želi predlagatelj pridobiti informacije.
To je sistematično učenje o trgu, njegovih udeležencih in odnosih med njimi, da bi pridobili podatke za potrebe strateškega in taktičnega odločanja marketinških menedžerjev ali za pridobitev povratnih informacij. Tržne raziskave se lahko razlikujejo glede na npr.:
Je orodje za raziskovalno metodo spraševanja, oblika vprašanj na izbrano temo. Odgovorjenec lahko na ta vprašanja odgovarja posredno prek anketarja CAPI, CATI ali posredno brez posredovanja anketarja prek interneta (CAWI).
To je grafikon, ki vizualizira podatke iz vrtilne tabele. Različice prve spremenljivke (iz vrstic vrtilne tabele) so postavljene na prvo os grafikona, medtem ko so različice druge spremenljivke (iz stolpcev vrtilne tabele) na drugi osi grafikona. Podatki iz podatkovnih polj so predstavljeni glede na vrsto grafikona, npr. kot točke (razpršeni grafikon), črte (črtni grafikon) ali stolpci (stolpčni grafikon).
Vrtilna tabela je rezultat navzkrižne tabele – razvrščanja in povzemanja dveh spremenljivk. Prikazuje razmerje med izbranimi spremenljivkami v tabeli: različice prve spremenljivke so predstavljene v vrsticah tabele, različice druge spremenljivke pa so postavljene v stolpce. V podatkovnih poljih tabele so vsote primerov, v katerih so bile dosežene specifične različice spremenljivk v ustreznem stolpcu in vrstici.
Formulacija, ki zahteva razlago (informacije) in jo je mogoče opredeliti na podlagi:
Sposobnost podatkov, da izražajo in merijo tisto, kar naj bi merili in izražali, ali njihova legitimnost in funkcionalnost.
Postopek izbire enot iz statistične populacije za zbiranje vzorcev. Lahko gre za naključno vzorčenje, ki omogoča posploševanje rezultatov raziskave na statistično populacijo, ali namensko vzorčenje, ki omogoča malo ali nič posploševanja.
Zbirka enot (posamezniki, gospodinjstva itd.), v katerih je mogoče najti pomembne namige, ključne za rešitev raziskovalnega problema. Te enote so bile izbrane iz statistične populacije z vzorčenjem.
Variabilnost je sposobnost enot, da izberejo različne različice spremenljivk. Če te sposobnosti ne bi bilo, ne bi bilo potrebno izvesti poizvedbe z več kot enim anketirancem. Variabilnost številsko izraženih spremenljivk lahko merimo npr. s standardnim odklonom, ki kaže, koliko so vrednosti spremenljivke razpršene okoli njene glavne vrednosti. Za kvalitativne spremenljivke lahko uporabite indeks kvalitativne variacije.
Povzeti ali kako drugače statistično obdelani podatki (odstotki, razmerja itd.). Nasprotje agregiranih podatkov so razčlenjeni podatki.
Verodostojnost in natančnost podatkov, kar pomeni, da bi bili rezultati v primeru ponovljenih raziskav podobni.
Obdelava z izbranimi metodami in tehnikami za pridobitev podatkov od anketirancev. V primeru kvantitativnih raziskav so prednostne metode zbiranja podatkov anketiranje, opazovanje in eksperiment, v primeru kvalitativnih raziskav pa so prednostne metode individualni in skupinski intervjuji.
Informacije o zadovoljstvu strank s proizvodom ali storitvijo, kar je pomembno za uspeh podjetja, ki ponuja izdelke ali storitve na trgu. Raziskava lahko zajema takojšnje zadovoljstvo (takoj po nakupu ali uporabi) ali kumulativno zadovoljstvo (po daljšem obdobju ali po večkratni uporabi izdelka).
Atributi enot v populaciji, ki jih je mogoče oceniti na podlagi: