Slovar izrazov

Anketa

Z anketo mislimo eno ali nekaj vprašanj na izbrano temo, ki jih lahko najdemo npr. v revijah, na spletnih straneh, osebno na ulici ali v nakupovalnem središču. Ljudje z več prostega časa se pogosteje udeležujejo te vrste anket kot drugi (kot so starejši, študenti, ženske na porodniškem dopustu ali starši na starševskem dopustu), to se imenuje samoselekcija in pridobljeni vzorec ni reprezentativen. Zato je anketa priročen način za stik s specifično ciljno publiko (stranke, partnerji, zaposleni itd.) ali za krepitev odnosa s to publiko, ni pa orodje za pridobivanje podatkov za strateško odločanje.

Analiza korelacije

To je proces, v katerem ugotovimo moč odnosa med dvema številskima spremenljivkama. Z uporabo korelacijskega koeficienta določimo moč linearnega odnosa med parom spremenljivk, z uporabo korelacijskega razmerja pa določimo moč nelinearnega odnosa med njima.

Anketiranec

Oseba, ki sodeluje v anketi, raziskavi ali vprašalniku.

Baterija vprašanj

Vprašanja enakega ali podobnega značaja in z enakimi odgovori se lahko povežejo v sklop vprašanj. Anketiranec dobi občutek, da se je število vprašanj zmanjšalo, in odgovarjanje na ta vprašanja postane zanj/janjo bolj jasno in hitrejše. Po drugi strani pa se jasnost sklopa zmanjša z združevanjem velikega števila vprašanj.

CAPI

CAPI (računalniško podprto osebno anketiranje) je tehnika spraševanja, pri kateri anketar osebno sprašuje anketiranca in zabeleži pridobljene odgovore v elektronski vprašalnik, prikazan na prenosni večpredstavnostni napravi (tablica, prenosnik, pametni telefon).

CATI

CATI (računalniško podprto telefonsko anketiranje) je tehnika spraševanja, pri kateri anketar sprašuje respondenta po telefonu in zabeleži pridobljene odgovore v elektronski vprašalnik.

CAWI

CAWI (računalniško podprto spletno anketiranje) je tehnika spraševanja z uporabo dostopa do interneta, ko anketiranec izpolni elektronski vprašalnik. Anketiranec lahko obrazec prejme po e-pošti ali ga najde na spletni strani. Ta tehnika spraševanja ni tako draga in časovno zahtevna kot CAPI in CATI. Vendar pa je treba upoštevati nekaj točk, ko se uporablja ta tehnika, kot so:

• Nimajo vsi računalnika ali dostopa do interneta.
• Nekateri anketiranci se morda bojijo zlorabe podatkov in zato lahko nekatere (ali vse) odgovore izpolnijo napačno.
• Rezultati anketiranja se razlikujejo glede na metodo izbire anketirancev (prilagojena baza podatkov, spletna plošča, naključna izbira).

Cilji in nameni raziskave (raziskovalni cilji)

Določajo, kaj je treba odkriti, če naj pridobljeni podatki prinesejo informacije, pomembne za rešitev raziskovalnega problema. Pri oblikovanju ciljev in namenov je njihovo število zelo pomembno. Če je nizko, lahko pomembne možnosti izpustimo, če je visoko, se lahko potreba po denarju in času nepotrebno poveča.

Ciljna publika (ciljna skupina)

Skupina ljudi (stranke, potencialne stranke, partnerji itd.), ki jih želimo nagovoriti s komunikacijsko kampanjo. Potrebno je poznati npr. njeno velikost, značilnosti (demografska, geografska, psihografska ali socioekonomska merila) ali odnos do raziskovane teme.

Celovita preiskava

Preiskava, kateri so podvržene vse enote statistične populacije, kar je časovno in finančno potratno, pogosto nemogoče.

Eksperiment

Eksperiment je raziskovalna metoda, ki pridobiva podatke iz situacij, posebej zasnovanih za ta namen. Opazovalec nato zabeleži spremembe v vedenju in odnose do izvirnih nastavitev. Eksperimente je mogoče izvajati bodisi v umetno ustvarjenem okolju (laboratorijski eksperimenti) bodisi v naravnem okolju (terenski eksperimenti).

Fokusna skupina

Fokusna skupina je tehnika spraševanja v kvalitativnih raziskavah. Anketiranci razpravljajo o izbrani temi v skupini, ki običajno šteje od šest do deset članov, in komunicirajo v prisotnosti usposobljenega moderatorja. Rezultati so zapisani ali posneti z uporabo multimedijskih naprav (avdio, video) in nadalje raziskani.

Hipoteza

Hipoteza je trditev o stanju izbrane spremenljivke ali spremenljivk in odnosih med njimi. Ta trditev še ni potrjena. Trditev je bodisi potrjena bodisi ovržena z analizo podatkov. Na podlagi formulacije prepoznamo dva tipa hipotez:

• Opisna hipoteza opisuje stanje določene spremenljivke.
• Pojasnjevalna hipoteza obvešča o odnosu med izbranimi spremenljivkami.

Informacije

Informacije so sporočilo, ki ga dobimo z organiziranjem in obdelavo podatkov. Pomagajo nam spoznati predmete zanimanja, okolja ali odnose med njimi. Lahko jih gledamo z različnih vidikov, kot so:

• Viri, iz katerih so pridobljeni:
  • Primarne informacije izhajajo iz primarnih, neposrednih podatkov, ki še niso bili pridobljeni nikjer drugje.
  • Sekundarne informacije so pridobljene iz že izvedenih raziskav.
• Kaj je vsebina: To so lahko dejstva, motivi, mnenja itd.
• Oblike, v katerih je izraženo:
  • Numerične informacije so izražene z numeričnimi vrednostmi.
  • Besedilne informacije izhajajo iz besedil.
  • Druge informacije so izražene na drugačen način kot z uporabo številčnih vrednosti ali besedil, na primer z uporabo zvokov ali slik.
• Narava preiskovanega pojava:
  • Kvantitativne informacije so merljive, imajo številčni atribut (število, frekvenca, razmerje itd.).
  • Kvalitativne informacije je težko meriti, nimajo numeričnega atributa in odražajo npr. mnenja, motive ali zadovoljstvo.
• Dostopnost:
  • Javne informacije so prosto dostopne širši javnosti.
  • Nejavne informacije so dostopne le zaprti skupini ljudi.

Intervju

Glej globinsko individualni intervju.

Koeficient korelacije

Koeficient korelacije se uporablja za določanje moči linearne povezave med dvema številskima spremenljivkama. Lahko ima vrednosti od -1 do 1.

• Negativna vrednost označuje negativno razmerje, ko se vrednosti ene spremenljivke povečujejo in vrednosti druge spremenljivke zmanjšujejo.
• Pozitivne vrednosti obveščajo o pozitivni korelaciji, ko se vrednosti obeh spremenljivk povečujejo.
• Bolj kot je vrednost korelacijskega koeficienta blizu -1 ali 1, močnejša je linearna povezava med spremenljivkami. Vrednost 0 pa kaže, da linearna odvisnost med parom spremenljivk ni bila zaznana.

Kategorizacija

To je proces določanja kategorij, ki jih lahko posamezne spremenljivke prevzamejo in s katerimi se bo nadalje delalo v raziskavi. Lahko ustvarimo kategorijo v obliki intervalov za starost anketirancev ali druge kvantitativne parametre (višina, teža itd.) – združimo več različic spremenljivke v eno kategorijo – ali pa, nasprotno, ustvarimo ločeno kategorijo za vsako različico spremenljivke. Na podlagi podrobne kategorizacije je mogoče kategorizirati podatke prve stopnje, podatke druge stopnje in podatke višjih stopenj. Kategorije morajo biti medsebojno izključujoče, tako da je mogoče vsak odgovor anketiranca vedno vključiti le v eno kategorijo. Njihovo število naj temelji na tem, kaj je treba ugotoviti in katere dodatne analize bodo izvedene s pridobljenimi podatki.

Koeficient kontingence

Z kontingenčnim koeficientom ugotovimo moč povezanosti med dvema kvalitativnima spremenljivkama. Obstajata dva kontingenčna koeficienta – Cramérjev in Pearsonov.

Korelacija

Korelacija izraža odvisnost med številskimi spremenljivkami. Glede na vrsto odnosa med spremenljivkami izračunamo moč korelacije bodisi z uporabo korelacijskega koeficienta (za linearno odvisnost) bodisi z uporabo korelacijskega razmerja (za nelinearno odvisnost).

Kodiranje odgovorov

To je postopek, ko je vsako vprašanje in njegove kategorije dodeljena koda (običajno številčna). To olajša in pospeši obdelavo podatkov z uporabo računalniške tehnologije. Koda je lahko vnaprej dodeljena zaprtim vprašanjem. V primeru odprtih vprašanj je potrebno najprej preučiti odgovore, ustvariti medsebojno izključujoče kategorije glede na njihovo vsebino in nato dodeliti kode tem kategorijam.

Kvalitativno raziskovanje

Gre za vrsto primarnih raziskav, ki iščejo odgovore na vprašanje: Zakaj? Poskuša identificirati notranje procese respondentov ter vzroke in motive njihovega vedenja, ki se odvijajo v zavesti in podzavesti. Kvalitativne raziskave prinašajo globok vpogled v preučevano problematiko in za vrednotenje pridobljenih podatkov je običajno potrebna udeležba psihologa. Posploševanje podatkov na definirano populacijo je nemogoče ali zelo težko. Osnovne metode kvalitativnih raziskav vključujejo poglobljene individualne intervjuje in fokusne skupine.

Kvantili

To so pomembne vrednosti, ki razdelijo nabor podatkov, urejen v naraščajočem vrstnem redu, na dele z enako frekvenčno porazdelitvijo. Glede na to, na koliko delov kvantili razdelijo nabor podatkov, govorimo o npr.:

• Mediana ali 50% kvantil: Vrednost, ki razdeli podatkovni niz na dva dela z enako frekvenčno porazdelitvijo.
• Kvartili ali 25% kvantili: Tri vrednosti (prvi kvartil, mediana, tretji kvartil), ki razdelijo podatkovni niz na štiri dele z enako frekvenčno porazdelitvijo.
• Oktili ali 8-kvantil: Sedem vrednosti, ki razdelijo podatkovni niz na osem delov z enako frekvenčno porazdelitvijo.
• Decili ali 10-kvantil: Devet vrednosti, ki razdelijo podatkovni niz na deset delov z enako frekvenčno porazdelitvijo.
• Percentili ali 100-kvantil: Devetindevetdeset vrednosti, ki razdelijo podatkovni niz na sto delov z enako frekvenčno porazdelitvijo.

Kvantitativne raziskave

Gre za vrsto primarnih raziskav, ki iščejo odgovore predvsem na vprašanje: Koliko? Da bi pridobili reprezentativen in večji vzorec za statistično obdelavo, je v kvantitativnih raziskavah veliko anketirancev nagovorjenih na standardiziran način. Glavne metode kvantitativnih raziskav vključujejo anketiranje, opazovanje in eksperiment.

Kategorizacija podatkov druge stopnje

Primerjava kombinacij dveh izbranih vrednosti in njihovih različic ter iskanje podobnosti in razlik med njimi (npr. zadovoljstvo žensk s proizvodom, nezadovoljstvo žensk s proizvodom, zadovoljstvo moških s proizvodom, nezadovoljstvo moških s proizvodom). Za več informacij o postopku glejte kategorizacijo.

Kategorizacija podatkov prve stopnje

Preiskava pogostosti posameznih vrednosti in njihovih spremenljivk (npr. število žensk in moških, ki so izpolnili vprašalnik). Za več informacij o postopku glejte kategorizacijo.

Kategorizacija podatkov višje stopnje

Primerjava kombinacij večjega števila vrednosti in njihovih spremenljivk ter iskanje razlik in odnosov med njimi (razlika v zadovoljstvu z izdelkom pri moških s srednješolsko izobrazbo). Za več informacij o postopku glejte kategorizacijo.

Linearna odvisnost

Razmerje med številskimi spremenljivkami, ki je neposredno in ga je zato mogoče grafično prikazati z osjo.

Mediana (50% kvantil)

Mediana se imenuje tudi 2-kvantil. Je število, ki razdeli nabor podatkov, urejen v naraščajočem vrstnem redu, na dva dela z enako frekvenčno porazdelitvijo. V primeru lihega števila vrednosti je mediana število na sredini vrednosti. V primeru sodega števila vrednosti je mediana aritmetična sredina dveh srednjih vrednosti.

Metode zbiranja podatkov

To so metode, s katerimi se zbirajo podatki o preiskanih problemih. Glede na vrsto raziskav se uporablja več metod zbiranja podatkov: Anketiranje, opazovanje in eksperiment so najpogostejše metode zbiranja podatkov v primeru primarnih raziskav. Poglobljeni individualni intervjuji in fokusne skupine pa so najpogostejše metode v primeru sekundarnih raziskav.

Način

Modus ali tipična ali modalna vrednost je vrednost v naboru podatkov z največjim številom pojavitev, tj. z najvišjo frekvenco. Modus je mogoče določiti tako za številske kot tudi za besedne spremenljivke.

Nelinearna odvisnost

Razmerje med številskimi spremenljivkami, ki je posredno in ga je zato mogoče grafično prikazati z drugo krivuljo kot osjo.

Neizčrpna raziskava

Vrsta raziskave, pri kateri se preučujejo le izbrane enote statistične populacije. Rezultati so zato uporabni le za izbrano enoto in jih je treba podvreči metodam statistične posplošitve, kot so ocenjevanje ali testiranje hipotez, da bi bili uporabni za celotno statistično populacijo.

Naključno vzorčenje

Skupina anketirancev je izbrana iz statistične populacije naključno. Verjetnostna stopnja je bodisi podobna za vse enote ali pa se razlikuje za različne enote. Možno je prepoznati izbiro:

• Z zamenjavo, ko je enota vrnjena v statistično populacijo in jo je mogoče večkrat izbrati.
• Brez vračanja, ko izbrana enota ni vrnjena nazaj v statistično populacijo in jo je zato mogoče izžrebati le enkrat.

Namenjsko vzorčenje

Postopek izbire anketirancev iz statistične populacije, ki temelji na presoji anketarja in njegovem poznavanju statistične populacije, ne pa na naključju. Naslednje tehnike spadajo v to kategorijo vzorčenja:

• Kvotno vzorčenje – poskus ustvariti najbolj natančno zmanjšano obliko statistične populacije, pri čemer se ohranjajo vnaprej določene, ključne značilnosti in njihovi deleži (odstotek statistične populacije). Enote iz teh kvot se lahko izberejo naključno (podatke je mogoče do neke mere posplošiti) ali na podlagi presoje anketarja (podatkov ni mogoče posplošiti).
• Tipološka izbira – temelji na identifikaciji tipičnega predstavnika statistične populacije (ženske na porodniškem dopustu, upokojenci itd.), ki se nato preučujejo.
• Primerna priložnost – raziskovalec izbere zlahka dostopne anketirance.
• Ustrezna presoja – raziskovalec izbere anketirance, ki imajo večjo možnost pridobitve potrebnih informacij.

Odgovor

Trditev, ki odraža mnenje, stališče, motive, znanje ali izkušnje anketiranca v zvezi z vprašanjem.

Omnibus

Raziskava, pri kateri je sodelovalo več različnih naročnikov in si delilo stroške. Vsaka stranka nato prejme rezultate, povezane z njenimi vprašanji.

Opazovanje

Kvantitativna raziskovalna metoda, pri kateri ni neposrednega stika med opazovalcem in opazovano osebo, in med katero opazovalec beleži reakcije in vedenje opazovane osebe.

Odvisnost

Odnos med spremenljivkami, ko spremembe ene spremenljivke vplivajo na drugo spremenljivko. Odvisnost lahko preiskujemo z uporabo korelacijskega količnika in korelacijskega koeficienta pri številskih spremenljivkah ter kontingenčnega koeficienta pri besednih spremenljivkah.

Obdelava podatkov

Postopek prilagajanja podatkov za namen njihove analize, ki zajema revizijo podatkov (pregled popolnosti in logične pravilnosti), kategorizacijo in kodiranje.

Pogostost

Frekvenca obvešča o številu pojavitev posameznih spremenljivk in njihovih različic v naboru podatkov, na primer o: Koliko anketirancev odgovori na določeno vprašanje. Koliko anketirancev izbere alternativne odgovore. Poznamo tri vrste frekvence:

• Absolutna frekvenca: Označuje število pojavitev posameznih odgovorov na vprašanje.
• Relativna frekvenca: Pove o številu pojavitev posameznih odgovorov na vprašanje glede na skupno število odgovorov na vprašanje. Izražena je v odstotkih in je običajno bolj informativna kot absolutna frekvenca, ker prikazuje, kako so posamezni odgovori porazdeljeni.
• Kumulativna frekvenca: To je postopno nalaganje vrednosti relativnih frekvenc za posamezne variacije odgovora.

Primarne raziskave

To je terensko raziskovanje, znotraj katerega se zahtevane informacije pridobijo neposredno od anketirancev – še niso bile zbrane za druge raziskovalne namene.

Podatki

Podatki so vrednosti, ki zagotavljajo informacije o zahtevanih pojavih, entitetah ali odnosih med njimi. Lahko jih obravnavamo glede na vire, iz katerih izvirajo (primarni in sekundarni podatki), ali na podlagi obsega njihove obdelave (agregirani in razčlenjeni podatki).

Priporočila

Priporočila so predlogi korakov, ki naj bi pomagali rešiti ali zmanjšati raziskovalni problem. Ne smejo temeljiti le na analizi podatkov in zaključkih tega dela, temveč tudi na opredeljenih raziskovalnih ciljih.

Plošča

Skupina izbranih predstavnikov, ki je večkrat zaslišana v povezavi s podobnim ali istim problemom. Podatke je ceneje pridobiti, in mogoče je spremljati razvoj raziskovanega problema skozi čas.

Primarni podatki

Podatki, ki prej niso bili raziskani in so zato pridobljeni od enot ciljne skupine z mislijo na specifično raziskavo. Nasprotje primarnih podatkov so sekundarni podatki.

Predhodna raziskava

Preverjanje procesa, metode in orodij zbiranja podatkov, izvedeno na majhnem številu anketirancev pred začetkom raziskovalnega projekta. Običajno se testirajo vprašalnik, njegova zahtevnost, logika in oblikovanje vprašanj.

Pomenljivost

Dejstvo, da so podatki pridobljeni med raziskavo pomembni za rešitev problema.

Pogovor

Najpogostejša metoda pridobivanja podatkov v kvalitativnih raziskavah, ko izkušen anketar s psihološko ali sociološko izobrazbo govori bodisi z enim (poglobljeni individualni intervju) bodisi z več anketiranci. Pogovor se uporablja tudi v kvantitativnih raziskavah, kjer sodeluje večje število anketirancev in zahteve za anketarja niso tako visoke.

Preiskava

Pridobivanje podatkov od posameznikov, gospodinjstev ali drugih enot, ki so lahko:

• Celovito, ko so raziskane vse enote statistične populacije, kar je časovno in finančno zahtevno, pogosto nemogoče.
• Nepopolno, ko je za raziskavo izbranih le nekaj enot in pridobljeni podatki veljajo le za izbrano enoto. Te podatke je treba posplošiti s statističnimi metodami.

Prilagajanje

Ko se lestvica ocenjevanja uporablja za beleženje mnenja, stališča ali vedenja z izbiro položaja v pripravljenem intervalu. Za jasnost je lahko lestvica dopolnjena s številkami, besedami ali grafiko.

Preizkušanje hipotez

Metoda statistične posplošitve, ki omogoča preverjanje verodostojnosti predpostavk glede primarnih podatkov z uporabo rezultatov raziskave izbrane enote.

Poglobljen individualni intervju (intervju)

To je tehnika spraševanja v kvalitativnih raziskavah, ko anketar govori le z enim anketirancem iz oči v oči in poskuša razkriti, kaj se dogaja v anketirančevem umu. Globinski individualni intervju naj bi trajal največ 60 minut, saj nato pozornost anketiranca popusti. Ta tehnika je časovno in finančno zahtevna, vendar omogoča globok vpogled v preučevane zadeve.

Razčleniti podatke

Podatki, ki niso bili statistično obdelani in so na voljo v obliki, v kateri so bili pridobljeni. Nasprotje razčlenjenih podatkov so združeni podatki.

Raziskovalni načrt

Dokument, ki vsebuje vse informacije o načrtovanem raziskovanju, kot so raziskovana težava, cilji raziskave, potrebne informacije in njihova struktura, ciljna skupina, način njenega izbora, tehnike in metode zbiranja podatkov, datumi raziskave, obdelava podatkov in datumi za končno predstavitev podatkov.

Razpon

Statistična konstanta, ki se uporablja za merjenje variabilnosti numeričnih spremenljivk ali razpona vrednosti raziskovane spremenljivke okoli njene srednje vrednosti.

Raziskovanje trga

Enkratna dejavnost, ki se uporablja za pridobitev trenutnih informacij o trgu na podlagi izbrane raziskovalne metode. Za analizo teh vrst pridobljenih podatkov se uporabljajo le enostavne statistične metode.

Raziskovalni problem

Problem običajno marketinškega značaja (izguba strank, nizki prihodki itd.), za katerega je treba pridobiti podatke.

Spremenljivka

Naključna enota raziskave (starost, spol, izobrazba, zadovoljstvo itd.), ki lahko pridobi različne vrednosti.

Spraševanje (intervjuvanje)

Je orodje za raziskovalno metodo spraševanja, oblika vprašanj na izbrano temo. Anketiranca lahko prosimo, da na ta vprašanja odgovori posredno prek anketarja CAPI, CATI ali posredno brez posredovanja anketarja prek interneta (CAWI).

Samoizbor

Nereprezentativna tehnika za izbiro anketirancev, ko se anketiranec sam odloči za sodelovanje v anketi, vprašalniku ali raziskavi.

Sekundarni podatki

Podatki, pridobljeni predvsem za različne raziskovalne namene. Nasprotje sekundarnih podatkov so primarni podatki.

Sekundarne raziskave

Pri sekundarnih raziskavah raziskovalci delajo s podatki, ki so bili pridobljeni za druge raziskovalne namene. Podatki so lahko na voljo v agregirani obliki (agregirani podatki) ali v razčlenjeni obliki (razčlenjeni podatki).

Statistična ocena podatkov

Obdelava podatkov z uporabo statističnih metod.

Srednja vrednost

Značilnost splošne vrednosti preiskovanega primera, ki omogoča primerjavo primera med dvema ali več nabori. Vključuje tudi modus, mediano ali premer.

Statistična populacija

Vse enote (prebivalstvo, gospodinjstva itd.), kjer je mogoče najti atribute, pomembne za rešitev raziskovalnega problema.

Skupinski intervjuji

Oglejte si fokusno skupino.

Težava predlagatelja

Težava, ki je običajno povezana z vprašanji trga (marketinga) (izguba strank, nizki prihodki), za rešitev katere želi predlagatelj pridobiti informacije.

Tržne raziskave

Oglejte si tržne raziskave

Trženjske raziskave

To je sistematično učenje o trgu, njegovih udeležencih in odnosih med njimi, da bi pridobili podatke za potrebe strateškega in taktičnega odločanja marketinških menedžerjev ali za pridobitev povratnih informacij. Tržne raziskave se lahko razlikujejo glede na npr.:

• Glavni cilj osnovnih (akademskih, znanstvenih) raziskav in aplikativnih (komercialnih) raziskav.
• Obseg raziskav in narava preiskanih podatkov za kvantitativne raziskave in kvalitativne raziskave.
• Metode pridobivanja podatkov za primarno raziskavo in sekundarno raziskavo.
• Pristop k raziskovanim problemom za:
  • Deskriptivna raziskava, ki opisuje trenutno stanje težav.
  • Diagnostična raziskava, ki išče vzroke nastalega stanja.
  • Prognostična raziskava, ki poskuša napovedati prihodnji razvoj težav.

Vprašalnik

Je orodje za raziskovalno metodo spraševanja, oblika vprašanj na izbrano temo. Odgovorjenec lahko na ta vprašanja odgovarja posredno prek anketarja CAPI, CATI ali posredno brez posredovanja anketarja prek interneta (CAWI).

Vrtilni grafikon

To je grafikon, ki vizualizira podatke iz vrtilne tabele. Različice prve spremenljivke (iz vrstic vrtilne tabele) so postavljene na prvo os grafikona, medtem ko so različice druge spremenljivke (iz stolpcev vrtilne tabele) na drugi osi grafikona. Podatki iz podatkovnih polj so predstavljeni glede na vrsto grafikona, npr. kot točke (razpršeni grafikon), črte (črtni grafikon) ali stolpci (stolpčni grafikon).

Vrtilna tabela

Vrtilna tabela je rezultat navzkrižne tabele – razvrščanja in povzemanja dveh spremenljivk. Prikazuje razmerje med izbranimi spremenljivkami v tabeli: različice prve spremenljivke so predstavljene v vrsticah tabele, različice druge spremenljivke pa so postavljene v stolpce. V podatkovnih poljih tabele so vsote primerov, v katerih so bile dosežene specifične različice spremenljivk v ustreznem stolpcu in vrstici.

Vprašanje

Formulacija, ki zahteva razlago (informacije) in jo je mogoče opredeliti na podlagi:

• Različice odgovorov:
  • Odprta vprašanja – anketirancem niso ponujeni nobeni predlogi za odgovore, zato lahko odgovarjajo brez omejitev.
  • Zaprta vprašanja – anketiranec lahko iz omejenega nabora možnosti izbere tisto, ki jo smatra za pravilno ali tisto, ki najbolj ustreza njegovim prepričanjem.
  • Polzaprta vprašanja – kompromis med odprtim in zaprtim tipom vprašanj. Poleg standardnih variant je anketirancu ponujena še ena varianta, pogosto pa lahko vstavi tudi svoj lasten besedilni odgovor.
• Namen:
  • Pomožna vprašanja – uporabljena za pristop k anketirancu, pojasnitev situacije in pravil, pod katerimi bodo zbrani raziskovalni podatki.
  • Vprašanja o vsebini in rezultatih – v zvezi z osnovo raziskovalnega problema, raziskovanje mnenj, stališč, motivov in drugih informacij, ki se uporabljajo za pridobivanje raziskovalnih rezultatov in priporočil za rešitev problema.

Vsestranskost

Poglej variabilnost.

Veljavnost

Sposobnost podatkov, da izražajo in merijo tisto, kar naj bi merili in izražali, ali njihova legitimnost in funkcionalnost.

Vzorčenje

Postopek izbire enot iz statistične populacije za zbiranje vzorcev. Lahko gre za naključno vzorčenje, ki omogoča posploševanje rezultatov raziskave na statistično populacijo, ali namensko vzorčenje, ki omogoča malo ali nič posploševanja.

Vzorec

Zbirka enot (posamezniki, gospodinjstva itd.), v katerih je mogoče najti pomembne namige, ključne za rešitev raziskovalnega problema. Te enote so bile izbrane iz statistične populacije z vzorčenjem.

Variabilnost

Variabilnost je sposobnost enot, da izberejo različne različice spremenljivk. Če te sposobnosti ne bi bilo, ne bi bilo potrebno izvesti poizvedbe z več kot enim anketirancem. Variabilnost številsko izraženih spremenljivk lahko merimo npr. s standardnim odklonom, ki kaže, koliko so vrednosti spremenljivke razpršene okoli njene glavne vrednosti. Za kvalitativne spremenljivke lahko uporabite indeks kvalitativne variacije.

Združeni podatki

Povzeti ali kako drugače statistično obdelani podatki (odstotki, razmerja itd.). Nasprotje agregiranih podatkov so razčlenjeni podatki.

Zanesljivost

Verodostojnost in natančnost podatkov, kar pomeni, da bi bili rezultati v primeru ponovljenih raziskav podobni.

Zbiranje podatkov

Obdelava z izbranimi metodami in tehnikami za pridobitev podatkov od anketirancev. V primeru kvantitativnih raziskav so prednostne metode zbiranja podatkov anketiranje, opazovanje in eksperiment, v primeru kvalitativnih raziskav pa so prednostne metode individualni in skupinski intervjuji.

Zadovoljstvo strank

Informacije o zadovoljstvu strank s proizvodom ali storitvijo, kar je pomembno za uspeh podjetja, ki ponuja izdelke ali storitve na trgu. Raziskava lahko zajema takojšnje zadovoljstvo (takoj po nakupu ali uporabi) ali kumulativno zadovoljstvo (po daljšem obdobju ali po večkratni uporabi izdelka).

Značilnosti

Atributi enot v populaciji, ki jih je mogoče oceniti na podlagi:

• Koliko enot v populaciji jih ima:
  • Skupne značilnosti – skupne za vse enote, ki jih je treba dodati v raziskani vzorec.
  • Značilnosti spremenljivk – se razlikujejo za enote v populaciji, ker so predmet raziskave.
• Oblika, v kateri so izraženi:
  • Verbalne značilnosti – izražanje informacij z besedami in pridobivanje dveh (alternativne verbalne značilnosti) ali več alternativ (množinske verbalne značilnosti).
  • Kvantitativne značilnosti – izražanje pridobljenih informacij v številčni obliki in izražanje bodisi ravni prej verbalne značilnosti (serijska značilnost) bodisi vrednosti, pridobljene s pomočjo lestvice, merjenja (merljiva značilnost).